Vasja Samec Lipicer: Ženske so izjemne bojevnice

Datum objave: 3. maj 2024

Objavljeno v: #članice


Vasja Samec Lipicer:  Ženske so izjemne bojevnice

 

Po lanskoletnem drugem mestu v državnem odbojkarskem prvenstvu so se Novogoričanke tokrat okitile z bronasto medaljo. To so si priigrale na tretji tekmi proti ekipi SIP Šempeter, ko so bile pred množico domačih navijačev boljše z rezultatom 3:0. Za novogoriškimi odbojkaricami je sezona polna vzponov in padcev, ampak tudi tokrat se je potrdilo, da si za delo in trud na koncu vedno nagrajen. S tem se strinja tudi trener članske ekipe Vasja Samec Lipicer, s katerim smo se pogovarjali po koncu sezone. Povedal nam je, kako sam vidi preteklo delo in kakšni so načrti za prihodnost. Najprej seveda nekaj zasluženega počitka, potem pa ekipa, akcija naprej.

 

Vasja, najprej čestitke za osvojeno tretje mesto. Katere so tiste prve misli, ki se prikradejo ob tem uspehu?

Najlepša hvala. Eden od rezultatov, ki mi bo ostal v spominu. Prva moja misel je drugače ta, ali bolje rečeno, osnovni moj moto je, da se delo zmeraj poplača. Nato pa temu sledi realen prikaz, kako lahko klub stoji za trenerjem, ko so časi najbolj težavni. In letos ni bilo enostavno.

 

Pa če se sedaj sprehodiva čez celotno sezono, povejte mi eno stvar, ki vas je pozitivno presenetila in eno, ki vas je negativno?

Pozitivno presenetila? Bom raje kar rekel, da se je spet potrdilo to, da so ženske izjemne bojevnice, seveda če jih imaš na svoji strani. Ko se nekaj odločijo, to naredijo. Zato smo tudi letos osvojili to medaljo. Negativno … to je vsem jasno. Ampak ekipa zmeraj zmaga. Posameznik pa se le izgubi v povprečju.

 

Seveda ne gre brez vprašanja, če lahko podate generalno oceno celotne sezone?

Seveda lahko, bom kar v osnovnošolskih ocenah. Redni del 2–3, modra skupina 4, končnica dobra 4. Tekme za tretje mesto, sedi 5. To si punce brez dvoma zalužijo. Vsaka posameznica je dala točno tisti del, da smo na koncu igrali in dihali kot ekipa. Tudi z vsemi problemi na plečih. Bile so borke na terenu, ki sem jih z veseljem spremljal. Verjamem, da se je ob podelitvi medalj vsak v ekipi lahko spomnil več negativnih kot pozitivnih stvari iz sezone, ampak na koncu smo bili zmagovalci. Zato, ker je bila naša odločitev tista, kaj si zaslužimo in za kaj smo delali.

 

vasja1.jpg

Ste vi osebno zadovoljni, mislite, da bi se lahko odvilo drugače in kaj bi bilo treba za to storiti?

Ko trenažno oddelamo sezono na nivoju, sem zmeraj zadovoljen. Je pa res, da članski nivo zahteva tudi rezultate. Problematike, ki smo jih imeli v sezoni, niso odraz našega trenažnega procesa, na njih se ne da vplivati, zato smatram, da je bila sezona dobra. Sicer skrbno pripravljena na vseh nivojih, odvila pa se je v različne smeri. Tu predvsem mislim zdravstveno stanje igralk. Na primer poškodba noge Karle Klarič, poškodba očesa Saše Damjanovič, daljša viroza Polone Frelih.

 

Bi jo lahko primerjali z lansko sezono?

Nemogoče. Lanska sezona je bila postavljena brez direktnega cilja in tako je bilo vse od prvega dne. Bilo je nekoliko bolj sporščeno, ustvarjali smo model igre, trenirali šibke točke.  Igralke so bile bolj izkušene, zato smo proti povprečnim ekipam lažje igrali. Vesel sem bil, da smo se v letošnji sezoni odločili preiti v resnejši model treninga. Opustili smo študentski nivo treniranja in tudi razmišljanja. Ker je glava ekipe sestavljena iz igralk letnika 2004 ali mlajših (razen Pie Blažič in Julije Mohorič), je bilo treba storiti tudi kakšen korak nazaj. Ampak je potem za naprej vse lažje … Lanska sezona je bila za odtenek rezultatsko boljša, ampak je v nekem trenutku prišlo do limita, ki ga je tista ekipa lahko dosegla. V letošnji sezoni pa je ogrodje ekipe, ki ima večletne pogodbe, dosegla minimum.

 

Kaj ste se v preteklem letu dni naučili? Vi osebno ter celotna ekipa?

Predvsem sem si želel potrditi to, da ne glede na situacijo, je delo treba opraviti. Vsak izgovor nas le oddaljuje od cilja, Ekipa … hmm … bi morali vprašati njih ???? Najverjetneje bi dejali, da podarjeno ni nič, zaluženega na terenu ti pa ne more nihče vzeti.

 

Sedaj vas najverjetneje čaka nekaj zasluženega odmora, kakšen je naslednji korak?

Res je, imamo dva tedna zasluženega počitka. Nato pa nas čaka osemtedenski ciklus, s poudarkom na fizični pripravi in individualni tehniki.

 

Tukaj vas moram seveda vprašati, boste še nadaljevali z delom v OK Gorica?

Moje trenutne odbojkarske misli so vezane na OK Gorica. Rad bi nekaj ustvaril. Miselnost v klubu je ambiciozna.

 

Se načrti za prihodnjo sezono že kujejo? Lahko pričakujemo kakšne korenite spremembe?

Načrti za naslednjo sezono, so glede na ambiciozno klubsko upravo, skoraj dokončno realizirani. Kadrovsko? Manjka nam še moja velika želja. Verjamem v dober konec. Pri nas korenitih sprememb ni, ker te vnašajo le nesigurnost. To je pri ženski ekipi najmanj primerno. Bom tako rekel, zadeve nadgrajujemo.

vasja3.jpg

Novogoriška odbojka od samega začetka ne skriva visokih ciljev, verjamem, da bodo takšni tudi v prihodnji sezoni?

Kdor pozna goriško gospodarstvo, ve, da je okolje, čeprav v majhnem kraju, zelo ambiciozno, nenazadnje tudi zelo uspešno. Tako je tudi v odbojkarskem klubu. Tudi sam sem zelo ambiciozen in to zahtevam tudi od igralk. Verjamem, da bomo regijo znova zgledno zastopali.

 

Pa če pogledava še nekoliko širše, ne samo v samo odbojkarsko igro, je kaj takšnega, kar bi se po vašem mnenju v Novi Gorici (v tem okolju) lahko še spremenilo oziroma izboljšalo?

Kjerkoli gostujemo, začutim, da nam ljudje zavidajo, kaj imamo v našem kraju. Gospodarstvo, nivo življenja, ambient. V večjih mestih seveda gledajo na nas “zviška”, ker konec koncev smo “provincijalci”, ampak vseeno … Mislim, da nam manjka še nekaj pripadnosti. Pripadnosti teritoriju, nekaj samohvale, več uživanja v življenju, ki nam je dano. V Novi Gorici je zares odlično, imamo Ano Bucik, uspešno smučarko, na kavi lahko srečaš Andreo Massija, nogometaši bodo znova zaigrali v prvi državni ligi. Potem so tu kolesarji Meblo Jogi, ki razturajo, rokomet spet živi, judo je še kako živ, športi v novem bazenu napredujejo, MTB scena je na izjemnem nivoju … In še in še … Tudi meja med dvema Goricama je zmeraj manj vidna … Če se bo še naprej razvijalo v tem ritmu, smo na zelo dobri poti …

 

Nina Mihalič